Skupnosti kot del rešitve – kakšne so koristi skupnostno vodenih pobud?

Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo. Pomenijo dobro za skupnost, za okolje in lokalno gospodarstvo.

Katere pa so družbene, gospodarske in okoljske koristi skupnostnih praks? V študiji “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti”  so prikazane na podlagi 19 dobrih praks – energetskih zadrug, souporabe avtomobilov, Repair Cafeja, plavajoče soseska, šolske ulice… Med analiziranimi pa sta tudi dve dobri praksi iz Slovenije – Zadruga sončnih elektrarn Slovenije in Lesna zadruga Loški Potok.

Gre za prakse, ki so zrasle po načelu “od spodaj navzgor” z veliko vključenostjo prebivalcev in drugih deležnikov v lokalnem okolju. Na prvi pogled lahko deluje, da le malo vplivajo na neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, toda v praksi gradijo pomembno družbeno infrastrukturo za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami in odpornost nanje.

Cilj študije in celotne platforme Dovolj za vse je motiviranje lokalnih skupnosti v Sloveniji, da stopijo skupaj, se zavzamejo za podnebne pobude v svojih okoljih in naredijo nekaj več za boljšo prihodnost. Gradnja kolektivne ustvarjalnosti in zmogljivosti za hitro in konstruktivno sodelovanje bo ključnega pomena za prihodnje spopadanje z vse večjimi podnebnimi izzivi. In za krepitev odpornosti nanje, kar je v prvi vrsti lokalni izziv.

Avtorji študije, ki med drugim identificira dejavnike uspeha in ponuja uporabne smernice, so Matjaž Gerl (eZavod), Tim Taylor (Korimako) in Ivana Šatrak (KLIK – Križevački laboratorij inovacija za klimu).

Študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti”  je nastala z namenom celovitejše predstavitve družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi skupnostnih praks v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na pobudo Focusa in Umanotere.